Razlaga imen krajev v borovniški dolini

je v Sloveniji pogosto ime in označuje kraj, ki je ob bregu reke, potoka, jezera, ali vsaj ob vznožju nekega brega. Za naš Breg velja kar oboje.

je povsem jasno ime. V Sloveniji zelo veliko krajev nosi ime po drevju, tudi po brezah. Samo v naši bližnji okolici je pet Brezovic: Brezovica pri Ljubljani, Blatna Brezovica, D. in G. Brezovica v župniji Preserje in naša Brezovica. Očitno je tam nekoč raslo mnogo brez.

Po pripovedovanju pok. Jerine je tudi to ime bilo nestrokovno spremenjeno. Vedno se je namreč pisalo in se še danes govori Drašca. Ne prihaja od nobenih draži, a tudi ne od kakšne drage (= ozka dolina, ki je tam ni), temveč zelo verjetno od nekega Andreja – Andraža – Andrašca – Drašca, kakor je to še vedno ohranjeno v nekaterih domačih hišnih imenih (ne na sami Drašci).

Nanaša se na področje vasi Breg in Pako, katerih prebivalci so napravljali in tovorili »faške« – butare po reki v Ljubljano za kurjavo.

Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju. Navadno je grič od okolice ob svojem vznožju višji za približno 50 do 200 m relativne nadmorske višine, vzpetina višja od te meje pa je pojmovana kot hrib.

Morda Kočanija. Izvor je nejasen. Morda je do poimenovanja prišlo zaradi velikega števila kač, ali od naselja koč. Naj ne bi bilo povezano s Koti (koncem doline).

Prihaja najverjetneje od Lazec – Lazci ali Lazič – Laziči. Gre za majhne laze.

Pravilneje bi bilo Lazi, ker ljudje izgovarjajo: na Lazih, z Lazov itd. Lazi so senožeti na pobočjih, ki jih prekinjajo posamezne skale, drevesa, grmovje. Taki so tudi naše Lazi.

Kraj je prvič omenjen 27. avgusta 1411 kot »Misawcz«. Je vas, ki leži nižje od Sabočevega in Brezovice.

To ime je prof. Ramovš prav tako preprosto razlagal iz staroslovanske besede olha = jelša. Takih imen je v Sloveniji več: Olševek pri Kranju, gora Olševa itd. Na mokrih travnikih ob Otavščici (Borovniščici) so pač lepo uspevale – jelše.

Občnoimenski pomen slovenske besede padež je 'svet, ki se pogreza', to je 'vrtača, zakrasela senožet, vegasta ravan'. Beseda je izpeljana iz pásti

Prva omemba kraja je 22. novembra 1300 kot »Pach«, zatem še »Pagk« (1439) ter »Pakh« (1496). V prejšnjih stoletjih se je pisalo tudi Paku in celo Pekel, a bo pravilneje tako, kot se piše danes: iz sklanjatve – na Pakem, s Pakega – je razvidno, da je to osamosvojeni pridevnik. Je povsem nejasnega izvora. France Doljšak je ime povezoval z divjimi racami, ki so letale nad vasjo in kričale: »Pak! Pak!«

Več krajev v Sloveniji nosi ime Pekel. Staroselci so tako poimenovali temačne, težko dostopne soteske, vrtače, jame, brezna…

Že ime pove, da so tu ljudje uživali pokoj, počitek. Tovorna pot je vodila od Bistre čez hribe v Cerknico in na Primorsko; vrh hriba je bila gostilna, kjer se je plačala cestnina (nemško Zoll), zato domače ime »pri Colnarju«. Tam so tovorniki s konji vred počivali. Moralo je biti veliko prometa, da so se odločili za zidavo cerkvice sv. Štefana, ki je zavetnik tovornikov, voznikov, sploh konj.

Pomeni nekakšno podružnico večjega posestva. Zelo verjetno je imel svojo pristavo na hribu nad Peklom prav samostan Bistra.

Predel je dobil ime po železniški postaji, ki je bila v okviru gradnje t. i. južne železnice od Dunaja prek Ljubljane do Trsta zgrajena že davnega leta 1856. Ker je bil borovniški viadukt med vojno porušen, so zgradili progo po novi trasi, ki se je postopoma spustila v dolino. Ker je stara postaja že prej bila premajhna in na ne najprimernejši lokaciji za dobršen del Borovničanov (na vzpetini), so v dolini zgradili novo (ki je v uporabi še danes) in staro opustili hkrati z zgraditvijo novega odseka.

Kraj je prvič omenjen 1. novembra 1260 kot »Zobozei«. Zatem »Zobotez« (1321), »Seboze« (1334), »Sewosche« (1411), in iz tega skozi stoletja Sobočevo, kakor je razvidno iz vseh starih knjig. Včasih se je pisalo tudi po narečni izgovorjavi: Sabočevo. V našem narečju namreč »o« pred naglašenim zlogom prehaja v »a«: morost se izgovarja kot marost itd. Ime Sabočevo kot splošno uporabljano navaja tudi Krajevni leksikon Slovenije. Pokojni župnik Ciril Jerina je pripovedoval, da je to ime prof. Ramovš preprosto izvajal iz dejstva, da vas leži vrh doline, v katero se od vseh strani spuščajo pobočja – torej vas Sobočij – Sobočevo. Ko pa so po vojski delili hišne številke, je nekdo nestrokovno in samovoljno spremenil vas v Zabočevo, kakor da bi vas ležala za pobočjem nekega hriba. Za to ni nobenega temelja v preteklosti in ne v izgovorjavi, zato bi bilo prav, da ostanemo pri stoletni rabi, izgovorjavi in pisavi: Sabočevo.

Leži seveda za vrhom. Je tudi naše najvišje naselje (okrog 770 m nad morjem).